Vloga JAKZ
Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu nalaga JAKZ pomembno vlogo evidentiranja smernic in priporočil ter usklajevanja njihove priprave.
S tem JAKZ dopolnjuje strokovno delo posameznih združenj in zagotavlja, da so smernice dostopne in da se upoštevajo pri zdravstveni obravnavi. Tako klinične smernice, nacionalna priporočila in lokalne klinične poti skupaj z vlogo JAKZ tvorijo ključen steber sodobnega sistema upravljanja kakovosti v zdravstvu.
Klinične smernice in priporočila
Klinične smernice in nacionalna klinična priporočila so temeljna orodja za zagotavljanje enotne, strokovno utemeljene in kakovostne zdravstvene obravnave.
Klinične smernice temeljijo na sistematičnem pregledu najvišje kakovosti znanstvenih dokazov (evidence-based medicine), vključujejo oceno kakovosti dokazov ter oblikovanje jasnih priporočil, ki so prilagojena slovenskemu zdravstvenemu okolju. Gre za obsežne, metodološko stroge dokumente, pripravljene z multidisciplinarnim sodelovanjem več strokovnjakov in z jasno opredeljenimi stopnjami dokazov. Tako pripravljena strokovna besedila delimo glede na njihovo pomembnost na smernice, priporočila in stališča.
Smernice in priporočila niso predpis, lahko pa se uporabijo kot strokovna pomoč v pravnih postopkih.
Klinične smernice (angl. guideline, clinical practice guideline) imajo najvišjo pomembnost. To so stališča strokovnih medicinskih združenj ali zdravniških stanovskih organizacij in so v celoti pripravljena po standardnih uveljavljenih merilih. Nastajanje smernic je multidisciplinarno delo in temelji na najboljših razpoložljivih dokazih za podporo kliničnim odločitvam.
Nacionalne smernice so klinične smernice, ki vsebujejo tudi ekonomsko oceno virov. Nacionalne smernice so osnova nacionalnih zdravstvenih programov. Nacionalne smernice potrdi pristojni organ na ravni države (npr. ministrstvo, zdravstveni svet). Nacionalne smernice so klinične smernice, prilagojene lokalnim razmeram.
Priporočila (angl. recommendation, consensus statement) praviloma temeljijo na že obstoječih nacionalnih/mednarodnih kliničnih smernicah. To so lahko tudi poslovenjena mednarodna priporočila, prilagojena na lokalne razmere. Pripravljena so po standardnih uveljavljenih merilih s konsenzom strokovnjakov, vendar ne vsebujejo sistematičnega pregleda domače strokovne literature z dokumentiranim vrednotenjem dokazov. Pogosto so bolj operativna in neposredno uporabna v praksi.
Stališče (angl. position statement, position paper) niso v celoti pripravljena po standardnih uveljavljenih merilih sistematičnega pregleda in vrednotenje dokazov. Strokovno besedilo je zasnovano na ugotovitvah znanstvenoraziskovalnega dela. Klinična stališča so mnenja uradnih predstavnikov strokovnih medicinskih združenj ali zdravniških stanovskih organizacij.
Metodologija priprave kliničnih smernic in priporočil v Sloveniji vključuje več ključnih korakov:
- oblikovanje multidisciplinarne strokovne skupine;
- pregled in vrednotenje mednarodnih ter kjer je možno domačih dokazov;
- prilagoditev priporočil slovenskemu zdravstvenemu sistemu;
- strokovno soglasje in formalno potrjevanje v okviru strokovnih teles;
- objava ter implementacija v klinično prakso.
Postopek oblikovanja kliničnih smernic in priporočil v Sloveniji
Razvoj kliničnih smernic in priporočil je proces , ki je načrtovan, poteka po standardnih merilih in mora biti dokumentiran.
Predlog priprave kliničnih smernic ali priporočil v Sloveniji je potrdil Zdravstveni svet 7. 3. 2018. Predlog za temo smernic podajo strokovna združenja, lahko pa tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, društva bolnikov… Klinične smernice in priporočila pripravijo delovne skupine v okviru strokovnih združenj, društev in sekcij, ki so organizirane v Slovenskem zdravniškem društvu (SZD). Smernice lahko temeljijo na mednarodnih smernicah, a morajo biti prilagojene na pogoje in razmere v Sloveniji.
Pripravljeno besedilo se potrdi na srečanju združenj, društev ali sekcij. Nato gredo priporočila oziroma klinične smernice v obravnavo strokovnemu svetu pri SZD za določeno področje. V primeru, da gre za nacionalne klinične smernice ali priporočila sodelujejo pri pripravi še strokovnjaki zdravstvene ekonomike in ustrezni razširjeni strokovni kolegij. Strokovni svet pri SZD za določeno področje priporočila dokončno uskladi in oblikuje ter posreduje v obravnavo Glavnemu strokovnemu svetu SZD. Ko jih ta potrdi, gredo lahko v objavo v Zdravniški vestnik in na dogovorjeno spletno stran. V primeru nacionalne smernice se po potrditvi ustreznega RSK pošlje nacionalno smernico v potrditev Zdravstvenemu svetu. Zdravstveni svet oceni vsebino smernic s stališča izvedljivosti, enakomernega razvoja vseh strok in načela enake dostopnosti.
Smernice ali priporočila se morajo periodično pregledovati in osveževati.
Slika 1. Shema priprave kliničnih in nacionalnih smernic v Sloveniji
Uporabljena literatura
- Geršak K, Šoštarič M, Komadina R, Strle F, Fras Z. Pot sprejemanja strokovnih priporočil in kliničnih smernic. Zdrav Vestn. 2018; 87(7–8): 307–10.
- Geršak K, Fras Z, Rems M. Ali vemo, kakšne morajo biti dobre klinične smernice? Zdrav Vestn. 2016; 85(1): 6–14.
- Geršak K. Naloge izvajalcev zdravstvene dejavnosti pri upravljanju in vodenju kakovosti v zdravstvu. Klinične smernice oziroma priporočila. Brdo pri Kranju 11. 2. 2025: Klinične smernice oziroma priporočila. https://www.youtube.com/watch?v=eACNh95nxAQ
- Popovič B. Pomen in pravni status priporočil in smernic. Zdrav Vestn. 2018; 87(7–8): 365–77.
- Kodrič A, Kos M. Slovenske klinične smernice. Farm Vest 2024; 75: 213 – 9.
- Fras Z, Robida A, Brubnjak-Jevtič V, Rems M, Jug B, Kersnik J, et al. Priročnik za smernice. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje; 2003. p. 1–32.
Javna evidenca kliničnih smernic
Tabela s trenutnim seznamom kliničnih priporočil. Seznam se bo dopolnjeval z novimi dokumenti, ko bodo sprejeti po zgoraj opisani poti.
