O kakovosti v zdravstvu

Kakovost v zdravstvu predstavlja temelje za zagotavljanje varne, učinkovite in na pacienta osredotočene zdravstvene oskrbe.

Sistem kakovosti vključuje:

Nenehno prizadevanje za kakovost in varnost je eden od prednostnih ciljev za enakovreden in pravočasen dostop do varnih, kakovostnih, trajnostnih in cenovno dostopnih zdravstvenih storitev v Sloveniji, z namenom:

Nacionalna strategija kakovosti in varnosti v zdravstvu povezuje zdravstvene in nezdravstvene politike, opredeljuje prednostne naloge in poudarja pomen na kakovost in varnost usmerjenih struktur, procesov in izidov na področju zdravja.

Agencija sledi usmeritvam te nacionalne strategije na način, da vzpostavlja, zagotavlja in stalno izboljšuje celovit sistem kakovosti v slovenskem zdravstvu, ki temelji na načelih učinkovitosti, uspešnosti, osredotočenosti na pacienta, pravočasnosti, varnosti, enakopravnosti in integriranosti.

Osnovni namen

Kakovostna zdravstvena obravnava je le tista, ki dosledno dosega izide zdravstvene obravnave, ki so primerljivi s standardi ali najboljšimi praksami ob upoštevanju temeljnih načel kakovosti. Gre za nenehno prizadevanje vsakogar, tako zdravstvenih strokovnjakov, pacientov in njihovih svojcev, raziskovalcev, plačnikov, načrtovalcev in izobraževalcev, da naredijo spremembe, ki bodo vodile do boljših izidov za paciente ter do uspešnejšega delovanja zdravstvenega sistema in boljšega razvoja strokovnjakov.

Bistvo vodenja kakovosti sta sistematično izboljševanje kompetenc izvajalcev in organiziranost procesa zdravstvene obravnave, delovnega okolja in vodenja. Kaže se v dvigu uspešnosti zdravljenja, povečani dostopnosti zdravljenja, boljših delovnih pogojih, predvsem pa v večji varnosti.

Izboljšave temeljijo na prilagajanju spreminjajočim se razmeram, odpravljanju vzrokov za vrzeli med sedanjo prakso in standardi ter razširjanju najboljših prepoznanih praks. Zagotavljanje in izboljševanje kakovosti v zdravstvu temelji na vključevanju multidisciplinarnih znanj, spodbujanju timskega dela, povezovanju in sodelovanju zdravstvenih delavcev in sodelavcev s pacienti in njihovimi težavami.

Na ta način želimo doseči strokovno preverljivo in učinkovito obravnavo ob dokazljivih izhodih in izidih zdravljenja.

Celovita kakovost in varnost javnega zdravstva temeljita na kakovosti sistema zdravstvenega varstva, zadovoljstvu pacientov in njihovih svojcev z zdravstveno obravnavo in izidi zdravljenja ter na kakovosti poslovanja z gospodarno rabo virov.

Pomen sistema kakovosti v zdravstvu

Sistem kakovosti je ne le zakonska obveznost, temveč tudi temelj za varno in učinkovito zdravstveno obravnavo, dvig zaupanja pacientov in povečanje odgovornosti izvajalcev. Celovit pristop prispeva k zmanjševanju napak, optimizira uporabo virov in izboljšuje zdravstvene izide na državni ravni.

Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava

Na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava (obravnava NaVTeZ) je obravnava, ki ob danih stroških zdravstvene obravnave v največji možni meri izboljša tiste izide zdravstvene obravnave, ki so pomembni za pacienta. Gre torej za nadgradnjo koncepta kakovosti v zdravstvu.

Na podlagi izmerjenih izidov in primerjav izidov zdravstvene obravnave med pacienti, zdravstvenimi timi, izvajalci ali državami lahko najdemo primere dobrih praks, jih prenašamo na druge lokacije ter tako izboljšamo kakovost in varnost oskrbe v smislu optimizacije zdravstvene obravnave za pacienta.

Koncept na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava služi pacientu, na katerega mora biti osredotočena obravnava, in optimizaciji zdravstvene obravnave podredi vse ostale cilje in želje udeležencev v zdravstvenem sistemu. Uvedba NaVTeZ se srečuje s številnimi omejitvami, ki pa jih je mogoče rešiti z razvojem in prilagoditvijo informacijske podpore, z dodatnim izobraževanjem ter finančnim in nefinančnim motiviranjem zaposlenih in največjim izzivom – spremembo miselnosti.

NaVTeZ namreč zahteva delovanje na osnovi podatkov, pri tem pa mora ustrezno obravnavati vprašanje preglednosti na eni strani in vprašanje varnosti podatkov na drugi. Glavni namen NaVTeZ je dvig splošne vrednosti, s tem pa kakovosti in varnosti ter tudi izidov v zdravstveni obravnavi. Vse izvajalce spodbuja k deljenju podatkov v varnem okolju: boljše nagradi, slabših pa ne kaznuje, temveč jih spodbudi k izboljšavam. Še tako dobra informacijska podpora in visoke finančne nagrade ne morejo nadomestiti zaupanja vseh vključenih udeležencev, da bodo podatki in ustrezno pripravljene analize uporabljeni le in izključno za namen izboljšanja zdravstvene obravnave pacientov. Koncept NaVTeZ ni primeren za vsa področja in celotni sistem; njegovo uvajanje mora biti postopno in le na področjih, na katerih ima koncept lahko pozitiven doprinos.

Merila za izbiro področij oziroma obolenj so, na podlagi tujih izkušenj, jasna. Predlogi za uvajanje koncepta v pripravljenih smernicah sledijo izkušnjam in praksam v tujini, a z upoštevanjem posebnosti slovenskega zdravstva, pogojev delovanja in kulture, vedenja in navad. Velikokrat uvajanje koncepta v tujini ni bilo uspešno ali ni prineslo dobrih izidov – na teh primerih se lahko naučimo največ. Podobno v Sloveniji pri uvedbi bolj stremimo k postopni, a odločni uvedbi, z učenjem na osnovi napak, ki so del vsakega procesa izboljševanja.

Ob koncu je treba poudariti, da koncept NaVTeZ ni vsemogočen koncept, ki bi reševal vse težave v zdravstvu. Medtem ko lahko prispeva k učinkovitejši obravnavi, višji kakovosti in posledično nižjim stroškom, ne more rešiti težav, kot je naraščajoče povpraševanje zaradi staranja prebivalstva in tehnološkega napredka na področju zdravstva.

Koncept prav tako zahteva določeno raven klinične in finančne kulture slovenskih udeležencev v sistemu zdravstva, ki morajo poskrbeti za etičnost pri njegovi vpeljavi. Kot vsak drugi koncept lahko namreč ob manipuliranju in neetičnem ravnanju tudi koncept NaVTeZ pokaže svojo slabo stran in vodi do nižanja stroškov v škodo kakovosti.

V Sloveniji, kjer sta osnovni vrednoti zdravstvenega sistema solidarnost in univerzalnost, se jedro koncepta nanaša na izide zdravstvene obravnave ob pravilno in smiselno merjenih stroških potrebne zdravstvene obravnave in ne obratno.

Osredotočenost na izide zdravljenja mora biti glavno gonilo v na vrednosti temelječem zdravstvu.