Vrednotita se klinični in neklinični del.
Klinični del
Klinični del vrednotenja zdravstvenih tehnologij temelji na presoji učinkovitosti in varnosti nove tehnologije v primerjavi z obstoječo prakso. V ospredju je vprašanje, ali nova tehnologija prinaša dodatno klinično korist za pacienta.
Okvir PICO usmerja pripravo in obseg ocene dokazov:
- P (Population – populacija): Katerim bolnikom je tehnologija namenjena (npr. odrasli z določeno boleznijo, otroci, redke bolezni)?
- I (Intervention – intervencija): Katero zdravljenje ali tehnologijo ocenjujemo (zdravilo, medicinski pripomoček, diagnostična metoda)?
- C (Comparator – primerjalno zdravljenje): Proti čemu se ocenjuje (standardna oskrba, placebo, najboljša razpoložljiva terapija)?
- O (Outcomes – izidi): Katere rezultate merimo (preživetje, kakovost življenja, zmanjšanje simptomov, varnostni profil)?
Namen kliničnega dela VZT je zbrati in analizirati objektivne dokaze o učinkovitosti, varnosti in vplivu na kakovost življenja, kar predstavlja osnovo za neklinični del.
Neklinični del
Neklinični del dopolnjuje klinično oceno in vključuje širši nabor vidikov, ki določajo, ali je zdravstvena tehnologija primerna za uvedbo v zdravstveni sistem. Poleg ekonomske vzdržnosti, kjer se ocenjuje stroškovna učinkovitost, vpliv na proračun in dolgoročna finančna izvedljivost, zajema tudi etične vidike, kot so pravičnost dostopa, spoštovanje človekovih pravic ter vpliv na ranljive skupine. Družbeni vidiki presojajo vpliv tehnologije na kakovost življenja, organizacijo dela in družbene prioritete, izvedljivost pa vključuje analizo potrebnih kadrovskih, organizacijskih, infrastrukturnih in podatkovnih zmogljivosti. Skupaj ti elementi omogočajo celovito oceno, ali je tehnologija ne le klinično učinkovita, ampak tudi smiselna, pravična in izvedljiva za uporabo v praksi.
